Čebelji panji

Najbolj razširjeni panji – čebelji domovi, v Sloveniji

Panj je najpomembnejše čebelarjevo orodje. Tu mora čebelar v čim krajšem času in s čim manj truda opraviti vsa potrebna opravila.

Prvi panji so bili votla drevesa, nato slamnati koši korbiči, nasledili so jih Kranjiči in pa v 20. st. Dunajčani.

Danes so v Sloveniji najbolj razširjeni tri tipi panjev.

Nakladni panj

Nakladni panj nima stalne oblike oziroma velikosti, temveč ga lahko po potrebi povečamo ali zmanjšamo, odvisno od moči družine, paše in letnega časa.
Postavljeni so prosto v naravo, kot stolpnice.

Je najbolj razširjen panj po svetu. Poznamo kar nekaj oblik nakladnih panjev.



Kirar

G. F. Kirar iz Malečnika je izdelal poseben panj s kasetami.
Panj je prava posebnost.
V omarico z vrati zadaj je v plodišče vstavil v toplo stavbo 12 satnikov. Za medišče je uporabil dve zelo nizki nakladi na vodilih s sati, ki so debelejši.
Ta panj preprečuje matici zaleganje v sate, ki so namenjeni za donos medu hkrati pa je panj zelo topel.
Panje je možno zelo enostavno zlagati v skladovnice – čebelnjake.





AŽ panj

Njegov konstruktor je bil Anton Žnidaršič iz Ilirske Bistrice
V večjem delu Slovenije čebelarijo čebelarji z AŽ panjem, lahko rečemo 80%.
Panj se je zelo udomačil zaradi prikladnega zlaganja v skladovnico – Slovenski čebelnjak in zaradi lahkega prevoza na okoliške paše (kontejnerji razne prikolice in tovornjaki).
Panj je sestavljen iz dveh delov in sicer plodišča kjer matica zalega in se družina razvija in medišča, kjer čebele nosijo presežke medu.

Med tema dvema deloma je vstavljena matična rešetka, ki matici onemogoča prehajanje iz plodišča v medišče, čebele pa zaradi svoje velikosti normalno prehajajo. Poznamo različne širine AŽ panjev (7, 9, 11, 12 in 14 satov v posamezni etaži).

Ostale vrste panjev