Čebelja družina in njeni člani

Matica

je mama v čebelji družini in ima nalogo, da zalega jajčeca. Iz oplojenih jajčec se razvijejo čebele delavke, iz neoplojenih pa troti. Matica se razvije iz oplojenega jajčeca, kakor tudi čebele delavke. Razlika je le ta, da začnejo čebele ličinko – štiri dni staro jajčece intenzivneje hraniti z matičnim mlečkom. Čebele celico v kateri je ličinka določena za matico, dogradijo z matičnikom (povečana celica).

Matica je dvakrat večja od čebele in  v 24 urah položi tudi do 2.500 jajčec, katera so skupaj težja, kot pa je težka matica sama. Da bi lahko polagala oplojena jajčeca se mora matica oploditi.

Matica po 6 -10 dneh od poleganja spolno dozori, nakar se odpravi na parjenje, na območje kjer se nahajajo najboljši troti. Telo matice in feromoni, ki jih oddaja v zraku, vzbujajo pri trotih močno spolno slo. Za matico leti veliko trotov z eno samo željo, da jo oplodijo. Po oploditvi z 10 do 20 troti, se vrne v panj kjer začne svoje poslanstvo zaleganja jajčec.
Število zaleženih jajčec je odvisno od moči čebelje družine, od letnega obdobja, vremenskih pogojev, količine medu in cvetnega prahu, površine satja in pa od starosti in kvalitete matice. Vsaka čebelja družina ima samo eno matico.

Če se v panju pojavita dve matici (premalo prostora za zaleganje), vedno zapusti panj starejša matica z delom čebel. Matica in čebele se obesijo na bližnje drevo, to imenujemo čebelji roj.

Čebela delavka

za poznavalce tudi Apis Mellifera Carnica. Našo slovensko čebelo imenujemo KRANJSKA SIVKA, ker je po celem telesu poraščena s sivimi dlačicami.
Prve čebele so se na Zemlji pojavile že pred 35-40 miljoni leti. Človek je čebele našel v votlih drevesih v gozdu, od koder jih je prinesel v bližino svojih domov.

Njihov način življenja, navade in potrebe se praktično niso spremenili do danes, le da danes živijo v panjih v bližini ljudi.

Delo čebel se razlikuje glede na starost in je točno določeno glede na starost čebel.

Čebele delavke gradijo satje, proizvajajo matični mleček, hranijo matico, so stražarke in čistilke, ko pa so stare nekje štiri tedne, se podajo v naravo na pašo po cvetni prah, nektar in rastlinske smole – propolis.

Čebelja družina za svoje potrebe nabere na leto do 100 kg medu in do 30 kg cvetnega prahu. Čebelar jim sme odvzeti le višek pridelka! Kakšen je ta višek pridelka pa je odvisno, kako bogate so paše v naravi in kako je čebelar skrbel za svoje čebele, že od jeseni naprej.

Čebele morajo za kilogram medu obiskati par sto tisoč cvetov.

ZATO ŠE KAKO VELJA LJUDSKI REK “SI PRIDEN KOT ČEBELA.”

Troti

so samci, ki se izležejo iz neoplojenega jajčeca izleženega v večjo trotavo celico. Družina začne z vzgojo trotov v drugi polovici pomladi. Število trotov v družini je odvisno od moči družine in velikosti trotovskega satja. V običajni družini je na višku razvoja približno 1000 do 2000 trotov. Troti v panju nimajo posebnega dela; grejejo zalego in so pomembni za normalno ravnotežje v družini. Pomembni so za selekcijo, saj prenašajo dedna lastnosti na potomce in sicer v prvi generaciji na matice in čebele, v drugi pa na trote. Po zadnji paši, nekje v avgustu in septembru, čebele izvržejo trote iz panjev, tako da v družini preko zime trotov ni.

Zanimiv je pogled, ko 2-3 čebele vlečejo močnega trota iz panja, ko ga vržejo ven, povratka ni.

Trot ima debelo telo, velika krila, okroglo glavo in dobro razvite oči. Troti živijo približno 60 dni. Iz panja izletijo po desetih dneh, ko so spolno zreli.

LJUDSKI REK SE VČASIH GLASI »TISTI JE PA LEN, KOT TROT«.